VRSTE NADARJENOSTI

Učenec lahko svojo nadarjenost izraža na različnih področjih, zato poznamo štiri vrste nadarjenosti:

-          Splošna intelektualna nadarjenost

           Učenec hitro dojema, se dobro uči, ima veliko spominsko           

           sposobnost in sposobnost za duhovne dosežke na mnogi

           področjih, na primer v naravoslovju, jezikih ali logičnem 

           mišljenju (recimo pri šahu). V večini primerov splošna

           intelektualna nadarjenost zajema več vrednostnih in učnih

           področij, lahko pa se tudi omeji le na eno samo vedo (npr. na

           matematiko). 

-          Umetnostna nadarjenost

                 Učenec dosega odlične dosežke na področju umetnosti. Ta vrsta

                 nadarjenosti se pojavi že zelo zgodaj, ko otrok riše, igra klavir,

                 poje, pleše itd.

-          Psihomotorična nadarjenost

                 Ta je pomembna na vseh področjih, kjer gre za telesno  

                 spretnost. Pri plesalcu mora biti v enaki meri  kot na primer pri  

                 mehaniku.

-          Socialna nadarjenost

           Učenec zna dobro občevati z ljudmi, v njih se zna vživeti in jim

            zna pomagati.

Nadarjenosti se le redko pojavljajo izolirane in so ponavadi med seboj prepletene.

NADARJENOST

Dolgo časa je nadarjenost predstavljala dar, ki ga je posameznik prejel iz neba. Mit o geniju, ki naj bi bil od boga, se je tako zamajal šele  pred dobrimi sto leti, ko so nadarjenost začeli znanstveno raziskovati. Nastalo je ogromno različnih definicij, od katerih vsaka poudarja kak drug vidik nadarjenosti. Kasneje je pomenilo »biti nadarjen« to, da je otrok dosegel odlične rezultate IQ testa, danes pa vemo, da je učenec lahko nadarjen, čeprav je njegov učni uspeh slabši. 

Od kod izvira nadarjenost?

Nadarjenost je deloma dedna. Podedujemo jo lahko po starših ali starih starših. Če je nek otrok zelo glasbeno nadarjen in odlično igra violino, je velika verjetnost, da je glasbeno nadarjen tudi njegov oče, mama ali pa kdo od starih staršev. Če se otrok rodi v družini, kjer sta mama in oče glasbenika je mnogo večja verjetnost, da bo otrok glasbeno nadarjen kot pa če se otrok rodi v družini, kjer se nihče ne ukvarja z nobenim instrumentom.

Na otrokovo nadarjenost močno vpliva tudi okolje. Otrok, ki se je rodil v družini, kjer sta starša glasbenika, bo lahko bolje razvijal svojo nadarjenost, saj bo imel doma instrumente, mama in oče bosta vadila in bo to poslušal itd. Otrok, ki se je rodil v družini, kjer se nihče ne ukvarja z glasbo pa bo morda imel večje težave pri razvijanju svoje nadarjenosti, saj se bo z glasbo, instrumenti srečal verjetno šele, ko bo malo starejši, in tako bodo verjetno tudi njegovo nadarjenost odkrili kasneje. 

MOJ STRIP

Izdelala sem strip na temo nadarjeni učenci. 

4. NALOGA

S pomočjo programa za rastrsko grafiko GIMP sem izdelala logo za svoj blog. Vam je všeč? 

3. NALOGA

Pri tej nalogi sem si morala izbrati rastrsko sliko in jo shraniti v različne formate. Velikosti formatov sem morala zapisati v tabelo in zraven napisati svoje ugotovitve.

Izbrana slika  

FORMAT	VELIKOST
gif	1010 KB
jpeg	367 KB
bmp	6961 KB
png	2385 KB
tiff	3048 KB

Moje ugotovitve:

Kateri format uporabi najvec prostora?

Največ prostora zavzame format BMP, saj gre za nestisnjeni datotečni format, ki ima podatke shranjene kot slikovno piko za slikovno piko in je zato po velikosti velik.

Ali je velikost odvisna tudi od slike?

Velikost je odvisna od dimenzij slike, ne pa od tega, kaj je na njej.

2. NALOGA

Pri tej nalogi sem morala poiskati slike formatov: gif, jpeg in png. Pri tem sem morala najti take slike, da bodo v enem primeru primerne za uporabljeni format, v drugem primeru pa bi bilo bolje, da bi za kodiranje uporabili kakšen drug format.

GIF: Format GIF je postal popularen predvsem zaradi tega, ker omogoča animacijo in pozna prosojnost ozadja. Njegova slabost je ta, da ima omejeno barvno paleto, ki zajema le 256 barvnih odtenkov, kar je za fotografije premalo (zaradi tega izgledajo zrnato oz. kockasto). Uporaben je pri grafikah, ki nimajo veliko barv, saj je zaradi manjšega števila barv velikost slike lahko nekajkrat manjša od formata JPG ali PNG.

JPEG: Format JPEG se najpogosteje uporablja za prikaz slik na spletu. Njegova dobra lastnost je ta, da slika ob pomanjšanju še vedno ostane relativno kakovostna. Format podpira tudi dovolj široko paleto barvnih odtenkov, zato so prehodi in rahli odtenki barv nepopačeni. Slabost formata je, da ne pozna prosojnosti in da se vsakič, ko shranimo datoteko v JPG format,  del informacije izgubi. 

PNG: Format PNG združuje prednosti formata GIF (prosojnost in shranjevanje brez izgub na kvaliteti) in formata JPEG (široka paleta barvnih odtenkov). Njegovi slabosti sta, da je datoteka v tem formatu velika in da ga določeni spletni pregledovalniki ne podpirajo.   

Fotografija je v formatu GIF. Ta format za to fotografijo ni ustrezen, saj ima omejeno paleto barvnih odtenkov in je ponekod zaradi tega slika zrnata, kockasta. Za to fotografijo bi bil ustreznejši format JPEG, saj ima ta format široko paleto barvnih odtenkov, poleg tega pa slika ne bi zavzela toliko prostora, kot bi ga, če bi bila v PNG formatu. 

Animacija je v formatu GIF. Ta format je v tem primeru ustrezen, saj je edini format (izmed izbranih formatov), ki podpira animacije. 

Slika je v formatu JPEG. Za izbran primer ta format ni ustrezen, saj nekoliko popači linije posameznih črk (niso tako jasne).









Fotografija je v formatu JPEG. V tem primeru je izbran format
ustrezen, saj ima široko paleto barvnih odtenkov, poleg tega pa slika ne bi zavzela toliko prostora, kot bi ga, če bi bila v PNG formatu. 





Slika je v formatu PNG. V tem primeru ta format ni najbolj ustrezen, saj slika nima veliko barv in bi zato lahko bila v GIF formatu, ki zavzame manj prostora kot format PNG. 

Fotografija je v formatu PNG. V tem primeru je format PNG ustrezen, saj gre za sliko, ki potrebuje posebno dobro kvaliteto, pestrost barv in veliko resolucijo. 

1. NALOGA

Moja prva naloga je bila ta, da sem si morala izbrati rastrsko sliko in na njej približati detajl.

Moja ugotovitev: Slika, ki je zapisana v rastrski grafiki, je sestavljena iz množice slikovnih pik (bitov), razporejenih v mrežo. Vsaka slikovna pika nosi podatek, kakšne barve je. Kadar sliko ali delček slike povečamo, postanejo slikovne pike vidne, zaradi česar slika postane zrnata, nejasna.