ponedeljek, 18. februar 2013

RAČUNALNIŠKA OSEBNOST


SIR TIM BERNERS-LEE



Tim Berners-Lee je britanski informatik, ki se je rodil 8. junija leta 1955 v Londonu. Študiral je fiziko na Queen's College v Oxfordu. Znan je kot izumitelj svetovnega spleta, saj je izumil protokol http in postavil prvi spletni strežnik.

Leta 1989 se je zaposlil v CERN-u v Ženevi (Švica) kot neodvisni svetovalec. Tam je napisal svoj prvi program za shranjevanje podatkov vključno z uporabo naključnega združenja.  Ta program, ki ga je poimenoval »Enquire« in ni bil nikoli objavljen, je bil konceptna podlaga za razvoj World Wide Weba. Svetovni hipertekst projekt , ki ga je poimenoval World Wibe Web, je predstavil še istega leta.

Najprej je bila domena dostopna samo na CERNU-u, poleti leta 1991 pa je bila dostopna po celem svetu. Svetovni splet je na internetu ponudil brezplačno. Do leta 1993 je delal na obliki interneta in je definiral termine »URL«, »HTTP« in »HTML«.

Leta 1994 je na prestižnem Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu ustanovil organizacijo World Wide Web Consortium.

Leta 2004 ga je kraljica Elizabeta II povišala v viteza.

sobota, 9. februar 2013

KAKO NADARJENE UČENCE ŠE DRUGAČE POIMENUJEMO?

- Genij:  Včasih je bil to zelo pogosto uporabljen izraz, danes pa se uporablja le za najbolj nadarjene ljudi kot sta na primer Einstein in Wolfang Amadeus Mozart.

- Talentiran: Nadarjeni otroci imajo ponavadi veliko talentov, izraz talentiran pa se nanaša le na določeno sposobnost (na primer matematični talent). Zato ta izraz ni vedno najbolj primeren.

- Čudežen: Ta izraz opisuje nekoga z visokimi nadpovprečnimi spretnostmi, ki se pokažejo v zgodnjih letih. Tudi ta izraz ni najbolj primeren, saj imajo nadarjeni otroci mnogo spretnosti, ki pa se lahko pokažejo prej ali pa tudi pozneje. 

- Prezgodaj razvit: Navadno se nanaša na mlajše nadarjene otroke.

- Boljši: Gre za primerjalni izraz, kar je malo sporno. Boljši od česa? Boljši od koga? Nadarjen otrok je lahko boljši od marsikaterega vrstnika v določenih stvareh (npr. zelo dobro igra violino), ampak slabši v drugih (npr. ima slabši učni uspeh). 

- Višji inteligenčni kvocient – IQ: Tudi tukaj gre za primerjalni izraz. Višji od koga? Izraz ni primeren zato, ker je nadarjenost večplastna in presega le ozko številko ali rezultat inteligentnostnega testa.

- Hiter učenec: Izraz nam pomaga definirati pojem nadarjenosti, ne zajame pa ga v celoti, saj je to le ena izmed karakteristik nadarjenega otroka. Poleg tega obstajajo tudi nadarjeni učenci s počasnejšim umskim delovanjem.

- Drugačen: Danes se ta izraz uporablja tudi za opis otrok s primanjkljaji, nadarjenost pa ni nezmožnost.

- Eliten: Včasih je bil to pozitiven izraz, danes pa ni več, saj se nanaša bolj na oddaljevanje od skupnosti kot na njeno korist.


KVIZ

Želiš preveriti svoje znanje o grafičnih formatih? Potem klikni spodnji link in reši kviz!

http://quizilla.teennick.com/tests/24117997/grafini-formati

VRSTE NADARJENOSTI


Učenec lahko svojo nadarjenost izraža na različnih področjih, zato poznamo štiri vrste nadarjenosti:

-          Splošna intelektualna nadarjenost
           Učenec hitro dojema, se dobro uči, ima veliko spominsko           
           sposobnost in sposobnost za duhovne dosežke na mnogi
           področjih, na primer v naravoslovju, jezikih ali logičnem 
           mišljenju (recimo pri šahu). V večini primerov splošna
           intelektualna nadarjenost zajema več vrednostnih in učnih
           področij, lahko pa se tudi omeji le na eno samo vedo (npr. na
           matematiko). 
-          Umetnostna nadarjenost
                 Učenec dosega odlične dosežke na področju umetnosti. Ta vrsta
                 nadarjenosti se pojavi že zelo zgodaj, ko otrok riše, igra klavir,
                 poje, pleše itd.
-          Psihomotorična nadarjenost
                 Ta je pomembna na vseh področjih, kjer gre za telesno  
                 spretnost. Pri plesalcu mora biti v enaki meri  kot na primer pri  
                 mehaniku.
-          Socialna nadarjenost
           Učenec zna dobro občevati z ljudmi, v njih se zna vživeti in jim
            zna pomagati.

Nadarjenosti se le redko pojavljajo izolirane in so ponavadi med seboj prepletene.



NADARJENOST


Dolgo časa je nadarjenost predstavljala dar, ki ga je posameznik prejel iz neba. Mit o geniju, ki naj bi bil od boga, se je tako zamajal šele  pred dobrimi sto leti, ko so nadarjenost začeli znanstveno raziskovati. Nastalo je ogromno različnih definicij, od katerih vsaka poudarja kak drug vidik nadarjenosti. Kasneje je pomenilo »biti nadarjen« to, da je otrok dosegel odlične rezultate IQ testa, danes pa vemo, da je učenec lahko nadarjen, čeprav je njegov učni uspeh slabši. 

Od kod izvira nadarjenost?

Nadarjenost je deloma dedna. Podedujemo jo lahko po starših ali starih starših. Če je nek otrok zelo glasbeno nadarjen in odlično igra violino, je velika verjetnost, da je glasbeno nadarjen tudi njegov oče, mama ali pa kdo od starih staršev. Če se otrok rodi v družini, kjer sta mama in oče glasbenika je mnogo večja verjetnost, da bo otrok glasbeno nadarjen kot pa če se otrok rodi v družini, kjer se nihče ne ukvarja z nobenim instrumentom.
Na otrokovo nadarjenost močno vpliva tudi okolje. Otrok, ki se je rodil v družini, kjer sta starša glasbenika, bo lahko bolje razvijal svojo nadarjenost, saj bo imel doma instrumente, mama in oče bosta vadila in bo to poslušal itd. Otrok, ki se je rodil v družini, kjer se nihče ne ukvarja z glasbo pa bo morda imel večje težave pri razvijanju svoje nadarjenosti, saj se bo z glasbo, instrumenti srečal verjetno šele, ko bo malo starejši, in tako bodo verjetno tudi njegovo nadarjenost odkrili kasneje.